NOVICE

Inovativna Hidria

Hidria med deset najbolj inovativnih podjetij v Evropi

Enako nekonkurenčni

Slovenija je po IMD lestvici 2012 še vedno na 51.mestu več...

Slovar pojmov



Inoviranje strategije je proces iskanja načinov spreminjanja »pravil igre« po katerih organizacija ustvarja vrednost za stranke (oblikovanje kreativnih rešitev za stranke) in spreminjanja »pravil igre« kako organizacija ustvarja vrednost zase (oblikovanje inovativnega poslovnega modela) bolje kot konkurenti. Pobuda, da bi vzpostavili proces inoviranja in zagotovili aktivno podporo njegovemu neprestanemu izvajanju, predstavlja najvišji nivo celovitega upravljanja konkurenčnosti. Samo inoviranje strategije pa skozi nabor poslovnih priložnosti postavlja referenčni okvir za izvajanje aktivnosti upravljanja konkurenčnosti. Proces inoviranja strategije sestavljajo naslednje faze: spremljanje razvoja okolja, odkrivanje in vrednotenje poslovnih priložnosti in nevarnosti, oblikovanje nabora poslovnih priložnosti z najveèjim potencialom.

Celovito upravljanje konkurenčnosti pomeni trajno, sistematično, načrtno in z odgovornostmi definirano izvajanje aktivnosti upravljanja konkurenčnosti na vseh nivojih poslovanja organizacije z namenom, da bi zagotovili izboljšanje njenega konkurenčnega položaja. Na najvišjem nivoju gre za aktivnosti, s katerimi upravljamo inoviranje strategij in določanje prioritet vzvodom konkurenčnosti. Na taktičnem nivoju gre za aktivnosti načrtovanja in spremljanja krepitve izbranih vzvodov konkurenčnosti, na operativnem nivoju pa gre za upravljanje tistih aktivnosti, s katerimi izbrane vzvode konkurenčnosti uporabljamo. Pomeni tudi neprestan dvig kakovosti teh aktivnosti upravljanja na vseh nivojih, saj od oseb, odgovornih za upravljanje konkurenčnosti, zahteva predhodno merjenje, poročanje in sprejemanje ustreznih odločitev.

Upravljanje konkurenčnosti je del celovitega upravljanja konkurenčnosti. Nanaša se na določanje nabora in vrstnega reda vzvodov konkurenčnosti (njihove prioritete) ter na spremljanje učinkov izvedbenih aktivnosti njihove uporabe.

Vzvodi konkurenčnosti so dejavniki, ki povečujejo verjetnost uspešnosti preoblikovanja organizacijskih zmožnosti v razlikovalne kompetence. Primeri vzvodov konkurečnosti so: spremljanje dogajanja v okolju, spremljanje spreminjanja potreb strank, spremljanje posrednih in neposrednih konkurentov, sistematičen razvoj kadrov, upravljanje procesov, upravljanje virov, inovativen razvoj proizvodov in/ali storitev, negovanje partnerstev, uvajanje naprednih tehnologij v pravem trenutku, prilagajanje organiziranosti, upravljanje portfelja strateških iniciativ in projektov.

Prioriteta vzvodov konkurenčnosti pove, katere vzvode konkurenčnosti je organizacija izbrala za izgradnjo svoje konkurenčne prednosti. Prioriteta se določa z aktivnim upravljanjem konkurenčnosti.

Opisi drugih  pojmov se nahajajo v knjigi.